Kako bodo demografske spremembe, umetna inteligenca, podnebne spremembe in novi načini dela vplivali na življenje in podjetništvo v manjših krajih? In predvsem – ali lahko na te spremembe samo čakamo ali se lahko nanje pripravimo in jih tudi usmerjamo?
Prav s temi vprašanji smo se ukvarjali med 21. in 23. septembrom 2026 v Tignaleju ob Gardskem jezeru, kjer smo se v okviru evropskega projekta RURABLE udeležili tridnevnega mednarodnega usposabljanja s področja Strategic Foresight oziroma strateškega predvidevanja.
Usposabljanja sta se iz Slovenije udeležila Nika Škrjanec iz KIKštarterja in Mitja Bratun iz Razvojnega centra Srca Slovenije.
Usposabljanje je vodila dr. Valentina Boschetto Doorly, strokovnjakinja za strateško predvidevanje in Associate Partner for Italy pri Copenhagen Institute for Futures Studies. V Tignaleju se je zbralo 24 predstavnikov partnerskih organizacij iz osmih evropskih držav.
Prihodnosti ne napovedujemo – nanjo se pripravljamo
Ena ključnih misli usposabljanja je bila preprosta: prihodnosti ne moremo natančno napovedati, lahko pa veliko bolje razumemo spremembe, ki se dogajajo okoli nas, in razmišljamo o njihovih možnih posledicah.
To je še posebej pomembno za ruralna območja.
Demografski upad, staranje prebivalstva, pomanjkanje kadrov, umetna inteligenca, podnebne spremembe, novi načini dela in spreminjanje življenjskih navad niso več oddaljene teme. Že danes vplivajo na podjetja, občine, šole, stanovanjsko politiko, turizem in na odločitev mladih, ali bodo v nekem okolju ostali ali ga zapustili.
Namesto vprašanja:
»Kaj se bo zgodilo?«
smo zato postavljali vprašanja:
»Kaj se spreminja? Kaj bi to lahko pomenilo za naše okolje? In kaj lahko naredimo že danes?«
Od megatrendov do šibkih signalov
V treh dneh smo spoznavali različne pristope in orodja strateškega predvidevanja.
Ukvarjali smo se z velikimi globalnimi megatrendi, kot so tehnološki razvoj in umetna inteligenca, demografske spremembe, podnebne spremembe, globalizacija in deglobalizacija.
Ob tem smo se učili prepoznavati tudi manj očitne spremembe: trende, šibke signale, potencialne prelomnice in nepričakovane dogodke, ki lahko pomembno spremenijo smer razvoja.
Zanimiv primer je bila silver economy oziroma ekonomija, povezana s staranjem prebivalstva. Starajoča družba namreč ne pomeni samo spremembe starostne strukture. Vpliva na potrebe po stanovanjih, storitvah, mobilnosti, zdravstvu, trgovini in nenazadnje tudi na trg dela.
Prav takšno razmišljanje – od posamezne spremembe do njenih širših posledic – je ena od osnov strateškega predvidevanja.
Future Wheel: kaj se zgodi, če pogledamo nekaj korakov naprej?
Eno izmed orodij, ki smo ga tudi praktično preizkusili, je bil Future Wheel.
Pri tej metodi najprej določimo neko spremembo ali dogodek, nato pa raziskujemo njegove neposredne in posredne posledice.
Če se na primer vprašamo, kaj pomeni zmanjševanje števila mladih na podeželju, hitro pridemo precej dlje od vprašanja števila prebivalcev. Posledice lahko občutijo lokalna podjetja, šole, društva, stanovanjski trg, javni prevoz, podjetništvo in življenje skupnosti.
Takšna orodja nam pomagajo videti povezave, ki jih pri vsakodnevnem delu pogosto spregledamo.
Dobre prakse, ki smo jih videli na terenu
Program ni potekal samo v predavalnici.
Obiskali smo tudi več primerov dobrih praks na območju Tignaleja in Tremosina: Albergo Diffuso Borgo Piovere, Latteria Turnaria di Tignale, Visitor Centre of the Alto Garda Bresciano Park in Alpe del Garda.
Posebej zanimiv je bil koncept albergo diffuso oziroma razpršenega hotela, kjer nastanitvene kapacitete niso skoncentrirane v enem hotelskem objektu, ampak so razporejene po obstoječih hišah znotraj kraja.
Takšni primeri lepo pokažejo, kako lahko ruralno okolje povezuje podjetništvo, turizem, lokalno identiteto in ohranjanje obstoječega prostora – brez tega, da bi moralo preprosto kopirati razvojne modele večjih mest ali turističnih središč.
In kaj ima vse to opraviti z našim okoljem?
Veliko.
Projekt RURABLE je osredotočen prav na vprašanje mladih in zaposlovanja v ruralnih območjih. V projektu sodelujejo organizacije iz Slovenije, Avstrije, Finske, Latvije in Italije, njegov cilj pa ni zgolj analizirati trenutnega stanja.
Želimo pogledati nekoliko dlje.
Kakšno okolje bodo mladi potrebovali čez pet ali deset let? Kakšne bodo takrat njihove možnosti za delo in podjetništvo? Kako bodo na manjše kraje vplivali delo na daljavo, umetna inteligenca, nove oblike mobilnosti in spremenjena pričakovanja glede kakovosti življenja?
In predvsem: kaj lahko lokalna okolja naredimo danes, da bodo tudi v prihodnosti prostori, kjer bodo ljudje želeli živeti, ustvarjati in razvijati svoje ideje?
Prav pri iskanju odgovorov na ta vprašanja bomo znanje in metode, ki smo jih prinesli iz Tignaleja, uporabili tudi v naslednjih aktivnostih projekta RURABLE.