Kako izboljšati konkurenčnost?

 

Proces inoviranja bi lahko opredelili kot dodano vrednost organizacij, ki v vse bolj konkurenčnem svetu zagotavlja prednost pred ostalimi konkurenčnimi podjetji. Inoviranje tako lahko najdemo tudi v poenostavitvi organizacijskih procesov, manjšanju časovnega poteka ali pa nižanju stroškov. Ena izmed metod pridobivanja prednosti je metoda design thinking, s pomočjo katere iščemo in pridobivamo prednosti, izhajajoč iz aspekta končnega uporabnika in njegovega razmišljanja.

DESIGN THINKING

Design thinking lahko opredelimo kot orodje za snovanje in ustvarjanje inovativnih rešitev, ki so prilagojene uporabnikom oziroma končnim kupcem. Pri metodi dizajnerskega razmišljanja je poudarjen pomen upoštevanja želja, navad in pričakovanj končnega uporabnika oz. kupca. Gre za celovit pristop k inoviranju, ki se prične pri samem uporabniku. (Hodžić, 2014)

Design thinking je namenjen novemu načinu razmišljanja kako rešiti nastali problem. Če je tipičen način reševanja problema kako iz točke A, priti do točke B (pri čemer je točka A trenutna situacija, točka B pa predstavlja našo rešitev), je pri dizajnerskem razmišljanju drugače. Tukaj se osredotočimo le na točko A, saj nas bo to pripeljalo do drugačnega razmišljanja, to pa nas bo vodilo do novih spoznanj in morda celo inovacij. Da bi lažje in hitreje prišli do željenih rezultatov, se lahko poslužimo več metod, kot so (University of St. Gallen, 2016):

·        Brainstorming

·        Brainwriting

·        Gordanova tehnika

·        Intervjuji

·        Opazovanje

DESIGN THINKING V PRAKSI

Design Thinking uporabljajo predvsem inovativna podjetja, ki se zavedajo pomembnosti konkurenčnih prednosti, katere prejmejo z uporabo omenjenega dizajna.

Tako lahko navedemo primer podjetja Apple, ki se je v boj za tržišče tabličnega računalnika podal šele 9 let po prvotni predstavitvi s strani Microsofta in postal instantni prodajni hit. Napako, ki jo je naredil Microsoft so v podjetju Apple zaznali in odpravili. Microsoft je svoj tablični računalnik predstavil kot naslednika PC-ja, kar pa uporabnikom ni bilo všeč. V podjetju Apple, so s pomočjo raziskav ugotovili kaj potrošniki želijo in tablični računalnik, vključno s programsko opremo prilagodili željam potrošnikov (Computerworld 2011).

Sean Carney, Chief Design Officer in Philips v blogu z naslovom »Design Thinking is Dead. Long Live Design Thinking« pravi, da je sedaj tisti čas, ko morajo inovacije izhajati iz težav in potreb. Tako so v podjetju Philips pripravili internacionalni Design Thinking program, s pomočjo katerega bodo izkoristili »co-creative« potenciale znotraj podjetja Philips (Carney, 2016).

Namen programa ni neskončno izobraževanje z naključno izbranimi udeleženci timov, kateri teoretizirajo o neki težavi, temveč sestavljanje multidisciplinarnih timov, sestavljenih iz ljudi, ki so se sposobni soočiti s konkretnimi poslovnimi izzivi. Namen programa je reševanje izzivov, katerih rešitve bodo takoj uporabljene v realnem poslovanju podjetja (Carney, 2016).

Tudi IBM je v poslovanje uvedel Design Thinking, ki so ga zasnovali po lastni metodologiji in poimenovali »the loop«. Program so orisali z znakom za neskončnost, v stičišču zank pa so narisane štiri pike. Ena rumena in tri zelene. Rumena pika predstavlja uporabnika, zelene točke pa predstavljajo različne aktivnost: opazovati, odražati, narediti. Znak za neskončnost predstavlja celotni proizvodno – kreativni proces, ki se prične z raziskavo o željah in potrebah uporabnikov, izdelavo prototipa, do izdelave in lansiranja izdelka. Znak za neskončnost so uporabili iz razloga, ker se postopek ponavlja v neskončnost. IBM pravi, da gre za najbolj pomemben postopek, kateri odraža kaj je že bilo narejeno in kaj lahko še storijo ali dopolnijo (Stinson, 2016) .

Od začetka izvajanja programa, so izobrazili že 10.000 sodelavcev in razvili okoli 100 produktov (Stinson, 2016).

Vir:

 

Rok Colarič (Tori d.o.o.)
Več: LinkedIn